Sara Rman: Kamen spotike

razstava

Kuratorka: Olja Simčič Jerele

V razstavi Kamen spotike umetnica Sara Rman izhaja iz ostankov, ki so kot neuspeli poskusi nastali med pripravo del starejše produkcije. Ti so iztrgani iz originalnih kontekstov testnega materiala in postavljeni v galerijski prostor. Umetničin fokus na alternativne razsežnosti ter samo materialnost fotografskega medija narekuje njen proces izdelave del, ki zaradi obsežnega testiranja vodi v stanje hiperprodukcije. Ta umetnico sili v razlikovanje med uporabnim in neuporabnim materialom – kaj je uporabno, kdaj in za kaj? Je nek material res neuporaben ali samo neprimeren za določen prostor in čas?

Izdelek in njegova (ne)uporabnost tako služi kot kamen spotike v ustvarjalnem procesu umetnice. Testni material potrebuje intervencijo, ki določi njegovo uporabnost. Če novonastalo delo zadostuje kriterijem umetnice, postane umetniško delo, drugače ostane v limbu – nekje med potencialno uporabnim in zavrženim. Pojavi se vprašanje, kaj narediti z njim, da iz ostankov ponovno postane celovito delo. Umetnica kot odgovor ponudi element okvirja, ki testni material preoblikuje v razstavno podobo. Podporni element lupine z uporabo komplementarne estetike in materialov poudari vsebino dela, obenem pa umetnica v nekaterih delih njun odnos nadgradi z uporabo umetne inteligence. Če struktura okvirja najprej služi kot podpora estetiki in vsebini dela, zdaj estetiko same vsebine narekuje videz okvirja. Tako se oba dela – lupina in podoba – preobrazita v zaključeno celoto in ponovno postaneta “uporabna” kot umetniško delo.

Sara Rman (1992, Ljubljana) deluje na različnih področjih umetnosti in ročnih obrti. Fotografski medij ji služi kot orodje izraznosti, skozi katerega raziskuje koncepte identitete, razsežnosti polja svobode in surove estetike. Zanimajo jo meje, njihovo doseganje in preseganje, mešanje, zastiranje in prekrivanje. Do svojega dela pristopa celovito in metodološko, ne skozi formalistični pogled medija in njegovih specifik. Proces je zanjo zato ključnega pomena, največkrat pa tudi narekuje končni format, ki je mnogokrat interaktivno in instalacijsko naravnan. V svojem fotografskem opusu največkrat preizprašuje indeksikalnost tega medija, njegove alternativne funkcije onkraj izključno podobotvornih zmožnosti in arbitrarnosti.

Vstop prost.
6.–31. 8. 2024

Organizacija: DobraVaga / Kino Šiška.