3. 2. 2026 ob 19.00 / DobraVaga
(do 28. 2. 2026)
Umetnica na mesec
Kaja Podgoršek: KEVDR
razstava
Kuratorka: Lucija Klauž
V razstavi KEVDR se umetnica ukvarja s konzervacijo slikarskih materialov, orodij in ostankov umetniških del, ki v ateljeju čakajo, da bodo razstavljena ali prodana. Našteto konzervira v olju – mediju, ki ga uporablja tudi v svoji slikarski praksi – in zapre v kozarce za vlaganje. Te opremi z etiketami, ki popisujejo vsebino kozarcev. Kevdr oziroma kevder je klet ali shramba, ki je vkopana v zemljo.
Tehniko, ki se je umetnica poslužuje, običajno uporabljamo za vlaganje pridelkov z domačega vrta ali sadovnjaka. Umetnici je ta način konzerviranja sadja in zelenjave poznan, saj ga uporablja tudi. Z njegovo uporabo umetnica počasti vez s svojimi koreninami, hkrati pa ustvarja avtobiografski zapis svojega delovnega prostora ter pridelkov in ostankov svojega dela.
Z zamenjavo naravnih pridelkov z izdelki, ki jih porodi njena umetniška praksa, umetnica rekontekstualizira proces, ki je bil do nedavnega del mnogih nalog, ki jih uvrščamo pod pogosto nevidno in neplačano reproduktivno delo, najpogosteje naloženo ženskam. S tem je umetniška praksa premeščena v kontekst nujnega, kakor je nujna pridelava in zagotovitev hrane za zimo ali celo za neko daljše, bolj nedoločno in negotovo obdobje.
Mnoštvo kozarcev tvori arhiv ateljejskega dela, ki je organiziran tako, da ne vzpostavlja hierarhije med orodji za delo (čopiči, tube oljne barve), materiali, ki še nimajo avtorskega pečata (npr. grundirana platna), dokončanimi deli in ostanki ter smetmi. Umetnina in umetniško delo ostaneta prepletena.
Hkrati se umetnica ukvarja z ohranjanjem umetniškega delovanja in preizkuša, ali je efemernost procesa mogoče zaobjeti in shraniti v steklenem kozarcu. S tem dejanjem raziskuje, kako ohraniti in zaobjeti umetniški proces v obliki statične točke, ki si jo lahko ogledujemo in jo analiziramo brez podrejanja poteku umetniškega delovanja. Gledalka je ob ogledu razstave soočena s potencialom popolnega uvida v ta intimen proces, kar pa se izkaže za nemogoče in reduktivno pričakovanje.
Kaja Podgoršek (2001) je leta 2025 diplomirala na oddelku za slikarstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani, kjer na isti smeri nadaljuje magistrski študij. V študijskem letu 2024/2025 se je v programu Erasmus+ izobraževala na Akademiji za likovno umetnost v Banski Bistrici na Slovaškem. Sodelovala je pri več skupinskih razstavah in projektih, med drugim junija 2025 tudi pri stenski poslikavi All Tomorrow’s Songs pod mentorstvom JAŠE (Mrevlje-Pollak) v sodelovanju z ALUO. Njeno besedilo Ko ni pomembna končnost in je slika enako kot stena je bilo objavljeno v reviji Likovne besede (št. 129, poletje 2025). Sodelovala je tudi na skupinskih razstavah Vabljeni mladi 2025 (Galerija Media Nox, Maribor, 2025), Orbico Supports Art (Galerija Bažato, Ljubljana, 2025), Sveže ribe (Galerija DobraVaga, Ljubljana, april 2025), fotografski razstavi Sveže ribe (Galerija DobraVaga, Ljubljana, julij 2025) ter Vabljeni mladi 2024 – Oblike stvarjenja (Galerija Media Nox, Maribor, 2024). Na Slovaškem je v sklopu programa Erasmus+ sodelovala na skupinski razstavi SNP – Sočasni narativni potencial (Galerija F(X), 2024) in na delavnici Iron Casting, na Češkem pa pri projektu Pokoje 2024 v Pragi s skupinskim interaktivnim delom Rast. Samostojno se je prvič predstavila z razstavo Gnoj je gnoj, zlato je zlato (Galerija Peti štuk, Ljubljana, 2024). Sodelovala je pri performansu Made in China v GalerijiGallery v Ljubljani (2023) in pri projektu Uglasbitev videnega (v sodelovanju ALUO in Akademije za glasbo v Ljubljani) s kratkim videom Globina spomina (2022). Deluje predvsem na področju slikarstva, posredno kiparstva, pri čemer se njena praksa razširja iz slike v prostor in objekte. Posveča se materialnosti in procesu, ki sta v njeni praksi čedalje bolj v ospredju.
Vstop prost.
3. 2.–28. 2. 2026
Organizacija: DobraVaga / Kino Šiška.